• Kres_2015 (1).JPG
  • Kres_2015 (2).JPG
  • Kres_2015 (3).JPG
  • Kres_2015 (4).JPG
  • Kres_2015 (5).JPG
  • Kres_2015 (6).JPG
  • Kres_2015 (7).JPG
  • Kres_2015 (8).JPG
  • Kres_2015 (9).JPG
  • Kres_2015 (10).JPG
  • Kres_2015 (11).JPG
  • Kres_2015 (12).JPG
  • Kres_2015 (13).JPG
  • Kres_2015 (14).JPG
  • Kres_2015 (15).JPG
  • Kres_2015 (16).JPG
  • Kres_2015 (17).JPG
  • Kres_2015 (18).JPG
  • Kres_2015 (19).JPG
  • Kres_2015 (20).JPG

Uporaba gasilnega aparata

Ročni gasilni aparati so zelo koristni predvsem pri gašenju požarov v začetni fazi, vendar pa je to uspešno le s pravim tipom gasilnega aparata. Glede na gorečo snov in njene lastnosti razlikujemo štiri skupine požarov. Za vsako skupino se lahko uporabljajo posebna gasilna sredstva s posebnimi gasilnimi lastnostmi:

  • Skupina A - gorijo trdne snovi, večinoma organske narave, ki običajno zgorijo s tlenjem, naprimer les, papir, slama, tekstil, oglje, avtomobilske gume...
  • Skupina B - gorijo tekoče snovi ali snovi, ki se utekočinijo zaradi vročine, naprimer bencin, benzol, olja, maščobe, laki, bitumen, eter, alkohol, parafin...
  • Skupina C - gorijo plini, naprimer metan, propan, vodik, acetilen, zemeljski plin...
  • Skupina D - gorijo kovine, naprimer aluminij, magnezij, natrij, kalij in njihove zlitine.

Gasilne aparate razlikujemo glede na vrsto gasilnih sredstev in načina, kako je aparat izdelan - ločimo aparate, ki niso pod tlakom in aparate s stalnim tlakom. Pri aparatih s stalnim tlakom je gasilno sredstvo nenehno pod tlakom, pri aparatih, ki niso pod tlakom, pa je treba najprej odpreti vgrajeno ali zunanjo plinsko kartušo, nato pa traja okoli 2 sekundi, da se v aparatu ustvari dovolj velik tlak. Zato šele po tem kratkem premoru odprite pištolo!

Grafični prikaz gašenja z ročnim gasilnim aparatom:

uporaba gasilnega aparata